Znani Hrastničani

 
1. Adam Dušak
Natisni

Adam Dušak, sicer rudar, je bil borec znanega Pohorskega bataljona. Kot vsi v bataljonu je padel v boju na Osankarici. Cesta Adama Dušaka se vije v zgornjem delu Hrastnika.

 
2. Alojz Hafner - Velički
Natisni

Velički je bil partizanski komandir, ki je padel leta 1943 na Igrišah. Po njem je še danes poimenovana Veličkova cesta.

 
3. Alojz Hofbauer
Natisni

A. Hofbauer je bil učitelj na Dolu pri Hrastniku, v Turju in v Hrastniku. Poznan je kot domačin, ki je zelo zaznamoval življenje v našem kraju. Poskrbel je, da so materialni spomeniki iz preteklih obdobij ostali ohranjeni še do danes. Kot domoljub je bil med tistimi, ki so najbolj zagrizeno sodelovali pri gradnji Narodnega doma. Močno je spodbujal nastanek raznih kulturnih, prosvetnih in humanitarnih društev, obenem pa je bil tudi aktiven član. Ko so kraj zasedli nemški okupatorji, so ga zaprli in izgnali v Srbijo. Velik del današnje zbirke Muzeja Hrastnik je gradivo, ki ga je skozi leta vestno zbiral. Pripravil je tudi osem razstav: steklarsko, šolsko, splošno krajevno, …

 
4. Aleš Kapla
Natisni

Aleš Kapla je bil dejaven predvojni komunist in partizanski borec. V Hrastniku je danes v središču kraja Naselje Aleša Kaple.

 
5. Anton Bantan
Natisni

Anton Bantan je bil kmetijski strokovnjak, ki je tudi v prostem času pomagal kmetom pri problemih kmetijstva. Ukvarjal se je s publicistično dejavnostjo. Objavljal je predvsem v Kmečkem glasu in na Radiu Slovenija. Opravljal je različna dela, ki so bila povezana z razvojem kmetijstva v Sloveniji in v Zasavju. Napisal je prvo strokovno knjigo v slovenskem jeziku, ki je kmetijske stroje obravnavala zelo podrobno. Prispeval je tudi k oblikovanju slovenskega besedišča na področju kmetijskega strojništva. Varujmo se nezgod pri kmetijskem delu ter Priročnik za ugotavljanje vrednosti sadnih nasadov in posameznih sadnih dreves sta njegovi avtorski deli.

 
6. Anton Sovre
Natisni

Največji slovenski klasični filolog in prevajalec se je rodil 4. decembra 1885 v Šavni Peči, kjer je preživel svoje otroštvo. Bil je prvi odgovorni urednik Ptujskega lista. V letih 1919-1926 je na ptujski gimnaziji služboval kot profesor, študiral je antično zgodovino ter prevajal bisere antične književnosti. Aktivno je sodeloval tudi v ptujskem javnem in društvenem življenju. V Šavni peči je v  Kašči danes razstavljena njegova zapuščina, v neposredni bližini pa je postavljen spomenik v njegovo čast. Prvo soboto v oktobru je organiziran pohod po Sovretovi poti. Hrastniška knjižnica, katera nosi njegovo ime, v začetku decembra organizira Sovretov večer. Društvo slovenskih književnih prevajalcev pa vsako leto podeljuje Sovretovo nagrado (več informacij).

 
7. Emil Hameršak
Natisni

Emil Hameršak je bil dolski učitelj, ki je kot narodno zaveden človek sodeloval pri organiziranju odpora proti okupatorju ter Osvobodilne fronte. Leta 1942 so ga v Mariboru kot talca ustrelili. V šoli na Dolu je njemu v čast postavljena spominska plošča.

 
8. Franc Kozar
Natisni

Kot šolar na rudarski šoli v Celju je že izdajal list Hunti, kar mu je zaradi vsebine (večinoma socialna) onemogočilo zaposlitev v domačih krajih. Nekaj časa je zato delal v Velenju in Srbiji, kasneje pa so ga le zaposlili v Trbovljah. Pisal je črtice in pesmi s socialno tematiko, deloval pa tudi v delavsko-izobraževalnih društvih. Ko se je vojna začela, je bil zaprt v koncentracijskem taborišču Mauthausen. Nato se je pridružil partizanom, padel pa konec leta 1944. Tri leta prej je izdal edino pesniško zbirko Izpod zemlje, katera je dokazala, da je bil velik up mlade generacije pesnikov. Hotel je še izdati zbirke pravljic Jamske pripovedi, zbirke avtobiografskih črtic in novel Peter Rijedov in zbirko pesmi Nove celine, a je prej umrl.

 
9. Franc Pušnik
Natisni

Franc Pušnik je bil steklobrusilec, ki je bil ustreljen kot talec v Mariboru. V Hrastniku imamo njemu v spomin Pot Franca Pušnika.

 
10. Herman Debelak
Natisni

Herman Debelak je bil elektrikar v steklarni in je kot partizan padel leta 1944. Del spodnjega Hrastnika nosi njegovo ime – Cesta Hermana Debelaka.

 
11. Janko Orožen
Natisni

Janko Orožen je bil diplomant filozofske fakultete v Ljubljani na področju slovenskega jezika, zgodovine in geografije. Pred študijem je dokončal program na mariborskem učiteljišču. Poučeval je na celjski gimnaziji do upokojitve. Za svoje delo je bil večkrat odlikovan, dobil je tudi več nagrad ter priznanj (več informacij). Napisal je učbenike za zgodovino, geografijo, ruski ter češki jezik za osnovne in srednje šole. Sodeloval je pri izdelavi krajevnega leksikona Slovenije in slovenskega biografskega leksikona. Ukvarjal se je z zgodovino Zasavja in celjskega območja ter objavil preko sto razprav in člankov. Ena izmed najbolj znanih knjig je Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola iz leta 1958.

 
12. Josip Brinar
Natisni

Pisec in pedagog Josip Brinar je poučeval na osnovnih šolah, nato na meščanskih šolah v Celju, Krškem in Postojni. Objavljal je članke o eksperimentalni in socialni pedagogiki ter o mladinski književnosti. Imel je veliko težav z nemškimi oblastmi, ker je bil velik domoljub. Napisal je veliko osnovnošolskih učbenikov, med njimi za zgodovino in domoznanstvo, slovenske vadnice in slovnico. Za meščanske šole je spisal učbenike za zgodovino in slovnico ter štiri čitanke, katere so šteli kot prve slovenske knjige za meščanske šole. Sestavil je slovarček zemljepisnih imen in razpravo A.M. Slomšek kot pedagog. Samostojno je izdal spise Lisica Zvitorepka, Medvedji lov ter Čukova gostija.

 
13. Jože Menih – Rajko
Natisni

Kot eden izmed treh otrok se je rodil v rudarski družini. Njegova družba so bili predvsem napredno misleči delavci. Sodeloval je pri organizaciji večih kulturnih nastopov ter študijskih in čitalnih krožkov. Pisal je gledališke ocene, pesmi, sodeloval pa je tudi pri ilegalnem skojevskem časniku Slovenska mladina ter pri Srednješolcu. V Hrastniku je v prosvetnem društvu Vzajemnost predaval mladini.

Poleti 1941 je odšel v trboveljsko skupino v partizane. Konec avgusta je bil zajet, nato so ga izgnali na Hrvaško. Od tam se je ilegalno vrnil v Ljubljano. Začetek naslednjega leta se je pridružil 2. štajerskemu bataljonu in tri mesece kasneje postal politični komisar 1. bataljona Savinjskega odreda. Ostal je v Pohorskem bataljonu. V boju z močnimi nemškimi enotami je padel z vsemi borci bataljona po izdaji 8. januarja na Osankarici. Jože Menih ali Rajko Knap je bil 27. novembra 1953 imenovan za narodnega heroja. Danes se po njem imenuje osnovna šola v Hrastniku.

 
14. Lidija Šentjurc
Natisni

L. Šentjurc je bila politično aktivna že v študijskih letih. Študirala je na ljubljanski filozofski fakulteti in se vključila v levičarsko študentsko gibanje. Zaradi svojega delovanja je bil prvič zaprta in obsojena na dve leti zapora že leta 1933. Njeno delovanje se je nadaljevalo tudi med vojno, saj je sodelovala v vodstvu slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Po vojni pa je opravljala veliko visokih političnih funkcij, od ministrice v slovenski in jugoslovanski vladi, republiške in zvezne poslanke ter podpredsednice zveze skupščin do članice najvišjih organov družbenopolitičnih organizacij. Imenovali so jo za narodno herojinjo, prejela pa je tudi veliko najvišjih odlikovanj. Še danes v bivšem centru Hrastnika, pred zgradbo hrastniške borčevske organizacije, stoji njen doprsni kip (avtor: akademski kipar Stojan Batič).

 
15. Marko Orožen
Natisni

Marko Orožen je v 80. letih prevzel vodenje Kulturno umetniškega društva Svoboda Dol pri Hrastniku. Na njegovo pobudo so zgradili nov vhod v avlo dolske dvorane, sanitarije, garderobe, poskrbeli so tudi za popolno sanacijo dvorane. Takrat se je po zatišju na novo organiziralo več sekcij.

 
16. Rodbina Roš
Natisni

Boštjan Roš se je ukvarjal z načrtovanjem in gradnjo železniških prog v Sloveniji, Avstriji, Srbiji in na Hrvaškem. V Srbiji so ga imenovali za srbskega državnega svetnika, prijateljeval pa je tudi z najvišjimi politiki (npr. Nikola Pašić). Njegov brat Ferdinand je takrat nemški občini dal slovenski značaj. Bil je župan Trbovelj, kamor je takrat spadal tudi Hrastnik. Gradil je šole, ustanavljal posojilnice ter bil hkrati deželni poslanec. Mlajši sin župana Franc je bil politik in odvetnik. Vodil je občino Laško. Starejši sin Miloš je učil in delal v ljudski prosveti. Pripomogel je pri nastanku raznih hrastniških društev in bil hkrati njihov aktiven član. Uprizoril je razne gledališke igre ter skrbel za druge zabavne in kulturne prireditve.

 
17. Vitko Pavlič - Gvido
Natisni

Gvido je bil predvojni delavski aktivist in organizator narodnoosvobodilnega boja v Hrastniku. Po izdaji je bil ujet, mučen in ustreljen v Mariboru.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.