Ema de Seppi je bila hči lastnika takratne Tovarne kemičnih proizvodov v Hrastniku. Konec 19. stoletja so na njeno željo zgradili graščino, ki je podobna Miramaru pri Trstu. Uporabljala jo je kot poletno rezidenco štiri mesece v letu. Preostalih osem je preživela doma v Trstu. Konec druge svetovne vojne so grad nacionalizirali. Vanj se je za nekaj let preselila uprava steklarne. Nekaj časa so jo uporabljali kot protokolarni objekt, predlagana pa je bila tudi kot izjemno kvaliteten in redek primer meščanske vile za razglasitev objekta kot kulturne dediščine (umetnostni spomenik) (UL Republike Slovenije št. 78, 20. 11. 1998).