Naravna dediščina

Naravna dediščina je bogastvo dobrin žive in nežive narave, katero je človek prejel kot dediščino svojih prednikov. Ta dediščina je nenadomestljiva, za človeka je nujno potrebna, zato naj bi z njo ravnali spoštljivo in odgovorno, saj narava omogoča obstoj življenja. Za naravno dediščino ne skrbijo le posebne strokovne službe, državne in občinske upravne službe ter druge ustanove, temveč tudi vsak izmed nas.

V Hrastniku so zabeležena varstvena območja ohranjanja narave, ki obsegajo:

  • 23 naravnih vrednot
  • 3 ekološko pomembna področja
  • 4 posebna varstvena območja - območja Natura 2000.

Predlagano je eno širše zavarovano območje (predlagani krajinski park - Kopitnik).

 

1 Naravne vrednote


1.1. Naravne vrednote državnega pomena:

  • 142V Kopitnik: flora in vegetacija vrha in pobočij Kopitnika (geomorf, ekos)
  • 48369 Kovška luknja: jama na severovzhodnem pobočju Kovka pri Dolu pri Hrastniku (geomorfp)
  • 5586 Votlina v stolpu: jama v stolpu pri Podkraju (geomorfp)
  • 40243 Bambula: (geomorfp)
  • 48368 Krvava luknja: (geomorfp)

 

1.2. Naravne vrednote lokalnega pomena:

  • 5570 Bajdetov graben s slapovi: soteska Bajdetovega grabna, desnega pritoka Save, z več slapovi pri Podkraju (geomorf, hidr)
  • 5571 Bezovo - bodika: bodika v Bezovem nad sotesko Ničnice (drev)
  • 5589 Boben - skalni osamelci: skalni osamelci v soteski Boben severno od Hrastnika (geomorfp)
  • 5594 Izvirišče: sotočje štirih potokov pri Podkraju (hidr)
  • 5573 Jelenove skale: skalni stolpi iz litotamnijskega apnenca severno od Dola pri Hrastniku (geomorf)
  • 5591 Klemenčeve skale: osamelci nad Novim Dolom severno od Dola pri Hrastniku (geomorf)
  • 5596 V Matica - gozdni rezervat: gozdni rezervat severno od Matice (ekos)
  • 5953 Matica - osamelci: osamelci severnovzhodno od Matice v Podkraju (geomorf)
  • 4304 OP Ojstro- nahajališče fosilov: nahajališče oligocenskih fosilov, opuščen dnevni kop rjavega premoga severnozahodno od Kozjega (geol)
  • 5574 Okrogi: skalna vrhova na desnem bregu Save nad Podkrajem (geomorf)
  • 5595 Pekel - gozdni rezervat: gozdni rezervat Pekel zahodno od Kovka (ekos)
  • 5590 Pekel - soteska pri vasi Čerdenc: soteska Pekel pri vasi Čerdenc jugovzhodno od Dola pri Hrastniku (geomorf, hidr)
  • 5535 Plavčeva lipa: lipa pri domačiji Plavc na Kalu, stara okrog 300 let (drev)
  • 5754 Podkraj - skalni osamelec: skalni osamelec južno od Podkraja v Škratovi dolini (geomorf)
  • 5587 Ravne - bodika: bodika pri kapeli severno od zaselka Ravne v Čečah (drev)
  • 5592 Reberske skale: osamelca severno od Hrastnika (geomorf)
  • 5902 Škratova dolina-bukvi: bukvi pod izvirom potoka v Škratovi dolini (drev)
  • 5588 Turje - lipa: lipa pri cerkvi sv. Štefana v Turju (drev)

2. Ekološko pomembna območja

  • 12100 Zasavsko hribovje

Osrednji del Posavskega hribovja ob Savi z obsežnimi karbonatnimi skalnimi pobočji in pečinami ter gozdovi je življenjski prostor ujed in drugih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Območje sestavlja več različnih naravovarstveno pomembnih enot. Za sotesko Save od naselja Sava do Radeč so značilna karbonatna ostenja, življenjski prostor ogroženih vrst ptic. Tu je tudi značilna vegetacija skalnih razpok. Območje Kopitnika je bogato z ilirsko floro in posameznimi alpskimi vrstami. Območje poraščajo bukovi gozdovi, v manjšem delu je rastišče črnega bora.

  • 13600 Posavsko hribovje - severno ostenje - Mrzlica

Posavsko hribovje med Čemšeniško planino in Mrzlico je življenjski prostor ogroženih vrst ptic, metuljev, rastlin. Severna ostenja Posavskega hribovja na južnem robu Savinjske doline pa so življenjski prostor ogroženih vrst ptic. Na Mrzlici so poleg ilirskih bukovih gozdov pomembna polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh, rastišče kukavičevk in nekaterih drugih ogroženih vrst rastlin (opojna zlatica, Clusijev svišč, vse tri vrste lilij) ter metuljev (travniški postavnež).

  • 14800 Kum

Najvišji vrh Posavskega hribovja med Savo in Sopoto z veliko raznolikostjo gozdnih in travniških habitatnih tipov je življenjski prostor več redkih ogroženih vrst. Območje poraščajo različni bukovi gozdovi, termofilni gozdovi mešanih listavcev in dinarski gozdovi rdečega bora. Gozdovi so prekinjeni z različnimi travišči, med katerimi so najpomembnejša suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo, evrosibirska suha in polsuha sekundarna travišča in mezotrofni do evtrofni gojeni travniki. Tu so rastišča nekaterih redkih in ogroženih rastlinskih vrst (navadna obročnica, vse tri vrste lilij, opojna zlatica, več vrst kukavic, ...). Območje je tudi življenjski prostor več redkih in ogroženih živalskih vrst: metuljev (travniški postavnež), hroščev (alpski kozliček, močvirski krešič, kumski brzec), plazilcev in netopirjev.

3. Posebna varstvena območja - območja Natura 2000

Velikost območja v občini Hrastnik: 1061,196 ha oz. 18,11 % ozemlja občine.

  • SI5000026 Posavsko hribovje - ostenje

Pas skalnatih sten nad najožjim delom doline reke Save in spodnjega toka Savinje ima izjemen ornitološki pomen. Je življenjski prostor evropskih ogroženih vrst:

- planinskega orla in sokola selca. Karbonatna skalnata pobočja in pečine ter bukovi gozdovi predstavljajo življenjski prostor ujedama: planinski orel (Aquila chrysaetos) in sokol selec (Falco peregrinus).

  • SI3000029 Mrzlica

Mrzlica (1122 n.m.) je osrednji vrh v severnem delu Posavskega hribovja med Čemšeniško Planino in dolino Savinje ter med Celjsko kotlino in Zasavjem. Njeno površje gradita v pretežni meri triasni apnenenc in dolomit. Hribovito gozdnato območje prekinjajo suhi travniki (košenice), ki so pomemben življenjski prostor evropske ogrožene vrste metulja - travniškega postavneža. Redka in ogrožena habitatna tipa, sta polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (pomembna rastišča kukavičevk) in ilirski bukovi gozdovi.

  • SI300181 Kum

Hribovito gozdnato območje s suhimi travišči na karbonatnih tleh ter vodnimi izviri na stiku z neprepustno podlago, je življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst: navadne obročnice, močvirskega krešiča, malega podkovnjaka, alpskega kozlička, travniškega postavneža. Območje zemljišča zarašča ilirski bukov gozd. Redki in ogroženi habitatni tipi, zaradi katerih je območje opredeljeno kot del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000, pa so:

- dinarski gozdovi rdečega bora na dolomitni podlagi

- ilirski bukovi gozdovi

- javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih

- bukovi gozdovi

- polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (pomembna rastišča kukavičevk

  • SI3000279 Kopitnik (303,093 ha)

Je pomembna botanična lokaliteta, kjer se mešajo različni florni elementi, predvsem ilirski in alpski habitat, okoli 200 rastlinskih vrst, tudi predstavnikov ilirske, mediteranske in pontske florne regije. Redki in ogroženi habitatni tipi, zaradi katerih štejemo to območje v Naturo 2000 pa so:

- ilirski bukovi gozdovi

Ilirski bukovi gozdovi (Fagus Sylvatica (Aremonio-Fagion)) astejo na karbonatni podlagi na nadmorski višini 600-1400m. Sestavlja jih več različnih združb (dinarski podgorski bukovi gozdovi, bukovi gozdovi z jelko, visokogorski bukovi gozdovi). a te bukove gozdove je značilna večja vrstna pestrost kot za ostale bukove gozdove. V Sloveniji so najbolj ohranjeni v dinarskem svetu, pojavljajo pa se tudi v Alpah in ponekod v vzhodni Sloveniji (Orlica, Bohor, Kum, Boč, Donačka gora). V preteklosti jih je ponekod ogrožalo panjevsko gospodarjenje, steljarjenje in gozdna paša, sedaj pa mestoma pospeševanje smreke in otežkočeno pomlajevanje zaradi objedanja.

- karbonatna skalna pobočja z vegetacijo skalnih razpok (prepadne stene).

To so močno nagnjene in strme skalnate stene, kjer višje rastline rastejo le v razpokah. Rastišča so zelo suha (voda občasno le ob dežju), prsti je malo, in vsebuje malo hranil. Klimatske razmere so ostre, s pogostimi nalivi, sončno pripeko, velikimi dnevno-nočnimi nihanji in rednim močnim vetrom. V Sloveniji se habitatni tip pojavlja v skalovitem svetu Julijskih, Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank, z manjšimi površinami tudi na Kraškem robu in v stenah ob Kolpi. Večinoma je neogrožen zaradi svoje nedostopnosti, ponekod pa ogroža športno plezanje.

 ----------------

V okviru regijskega projekta Natura – turistične zanimivosti Zasavja, ki se je izvajal v letih 2009-2010 so bila raziskana in popisana vsa območja Natura 2000 v regiji Zasavje. Ti in drugi podatki so zbrani v Vodniku po Zasavju, avtorja Romana Rozina. V njem so zbrane male skrivnosti barvitosti in pestrosti naših dolin, kjer ni prisotna samo industrija, temveč tudi naravne lepote.

Postavljene so označevalne table, ki obveščajo javnost o posameznih območjih in njihovih posebnostih Nature 2000, z vidika varstva in ohranjanja narave:

v centru Hrastnika pri avtobusni postaji, nasproti trgovine Mercator
v Podkraju pri industrijski prodajalni stekla v smeri pohodniške poti na Kum
pri Planinskem domu na Kalu
pri Planinskem domu Gore
pri Koči na Kopitniku.

Tabla - Center (Natura 2000 na območju Zasavja)

Vir:

- Strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja občine Hrastnik - Analiza stanja prostora. Razvojni center planiranje d.o.o., Celje. Oktober 2006.

- Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt Občine Hrastnik, Zavod RS za varstvo narave, 16.9.2009

- Vodnik po Zasavju. Avtor: Roman Rozina. Naklado izdal: RCR d.o.o., 2009.

 

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.