Steklarstvo

Začetki steklarstva

Steklarska industrija ima v Hrastniku svoje začetke v letu 1860. Te vrste tovarn so se v zgodovini vedno selile tja, kjer je bilo na voljo veliko primernega kuriva. Prej so porabile predvsem ogromne količine lesa, kar ni bila primerna izbira. Hrastnik pa je imel svoj rudnik in dosti boljše kurivo, premog.
V Zasavju so sicer nastale glažute v vseh treh mestih, obdržala pa se je le pri nas. Tovarna je začela delovati po tem, ko jo je Edvard J. Heider prevzel od tasta in jo iz Jurkloštra prestavil v našo dolino. Postavil je dve hladilni, dve topilni in šest drugih peči, dodal pa še drobilnico za kremenov pesek in mlin za glino. Peči so takrat ogrevali s premogom, kar je bil tudi eden izmed večjih razlogov za spreminjanje lokacije tovarne.

Naslednji lastnik Karl Franc Burger (1870) je uvedel ogrevanje peči s plinom, ki so ga pridobivali iz premoga (z ogljikovim dioksidom). Proizvajali so ga v generatorjih leta 1873. V Hrastnik so takrat prihajali iz drugih steklarn, nekateri pa tudi iz tujine. Navada je namreč bila, da so se delavci selili iz steklarne v steklarno. To je dostikrat predstavljalo težavo pri proizvodnji, zato so v tovarni nekaj časa delali tudi otroci in ženske.

Napredek v razvoju steklarne pa se je pokazal tudi za časa novega direktorja in kasneje delničarja Franca Vilčnika (Wieltschnigg). Začel je obnavljati tovarno, naraščalo pa je tudi število zaposlenih. Selitve delavcev se sicer še niso popolnoma ustavile. So pa bile že redkejše, saj so se nekateri v Hrastniku tudi ustalili. Lastnik steklarne je namreč znal pridobivati ljudi, da so ostali. Do tega časa je veljalo, da se lahko učijo in delajo v steklarni le sinovi že obstoječih steklarjev. Sedaj pa so na delo in učenje le-tega sprejemali tudi rudarske in kmečke otroke iz Hrastnika ter okolice. Dobiček je hitro rasel, zato so lahko prevzeli tudi tovarno stekla v Zagorju.

Obdobje Svetovnih vojn

V letih med 1921 in 1945 je tovarna postala del koncerna Sjedinjene tvornice stakla v Zagrebu, kjer je imela vodilno vlogo. Druga svetovna vojna pa je predstavljala padec proizvodnje steklarskih izdelkov na raven 25 odstotkov iz predvojnih časov. Po njej je najprej delovala v sklopu slovenskih steklarn, saj so jo nacionalizirali. Dve leti kasneje pa je že poslovala samostojno. Začeli so z avtomatizirano proizvodnjo steklenic, raziskovali pa so tudi zahodni trg za razsvetljevalni program.

Požar in prestrukturiranje

Steklarno je leta 1990 zajel velik požar, ki je onemogočil nekatere njene funkcije. Z razpadom Jugoslavije so izgubili velik del prodaje na trgih nekdanje skupne države. Zato so se leta 1992 programsko in tržno prestrukturirali ter svoje delovanje usmerili na evropski trg.

21. Stoletje

Na začetku 21. stoletja (leta 2002) je podjetje začelo delovati kot skupina, ki je sestavljena iz treh družb: za razsvetljevalno steklo, za obdelavo in dekoriranje stekla ter za namizno steklo. Tri leta kasneje so zgradili povsem novo tovarno, kamor so prestavili linijo embalažnega stekla. Zgradili so jo po standardih najboljših razpoložljivih tehnik za posamezno industrijo po priporočilih Evropske unije.

V letih po 2010 je steklarna uspešno sanirala svoje poslovanje, preoblikovala prodajno strategijo in se usmerila v izdelavo steklarskih izdelkov višjega cenovnega razreda, katere trži pod svojo blagovno znamko. Spremembe je uvedel takratni direktor Andrej Božič.

 

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.