Rudarstvo

Začetki

Rudarstvo je bila ena izmed gonilnih sil našega kraja in kot industrija razvita prva. V Hrastniku so začetniki rudarjev Heferle, Schönbucher in Rogoš. V letu 1807 so si pridobili rudarsko pravico. Leta 1828 pa je vse skupaj kupil ljubljanski trgovec Franc Luznar. V njegovem času je bila proizvodnja sicer majhna, naprave, ki so jih uporabljali v rudniku, pa skromne. Proti sredini 19. stoletja, natančneje leta 1845, je premogovnik prevzela novo ustanovljena Tržaška premogokopna družba. Ta je obrat zelo povečala, dodala pa mu je še železnico in separacijo. Nekaj let kasneje je družba v dolino pripeljala še dve industriji, ki sta vplivali na razvoj našega kraja. V letu 1859 je Franc Gossleth v Hrastnik iz Trsta premestil kemično tovarno, ki je začela obratovati eno leto kasneje. V tem letu, 1860, so iz Jurkloštra (občina Laško) premestili tudi glažuto. Lastnik Edvard Heider jo je zgradil leta 1860. Glavni razlog za selitev obeh je bila bližina premogovnika. V letu 1852 so od železniške postaje do premogovnika zgradili železnico, katere pot je ponekod vidna še danes. Spodnji in zgornji del le-te je dolgo časa povezoval Riklov most, ki pa so ga zaradi dotrajanosti morali v začetku 21. stoletja odstraniti. Prva lokomotiva imenovana Hrastnigg (po domače Koklja) je prišla v Hrastnik leta 1857. Največ premoga so prodali v Trst, kjer so ga potrebovali za ladje. Porabljali pa sta ga tudi hrastniška kemična tovarna in steklarna, ki sta kurili tudi droben premog. Leta 1880 je lastnica rudnika postala Trboveljska premogokopna družba oz. TPD, s čimer se je začelo združevanje zasavskih rudnikov

Sveta Barbara

Sveta Barbara je poznana kot zavetnica kmetov, arhitektov, gradbenih delavcev, krovcev, zidarjev, livarjev zvonov, kovačev, kamnosekov, predvsem pa jo v Hrastniku poznamo kot zavetnico naših rudarjev. Varovala naj bi ljudi pred strelo, ognjem, kot tudi v primerih nenadne smrti. Rudarji so bili med svojim delom namreč ves čas v življenjski nevarnosti. Od tu tudi njihov večni pozdrav "Srečno!". Po njej se imenuje eden izmed rovov, vpadnik Barbara, pred vhodom pa je postavljena tudi kapelica, v kateri je uprizorjena.

Sveta Barbara je ponavadi upodobljena v dolgi obleki s pasom, v imenitnih oblačilih s pokrivalom ali krono na glavi ter s številnimi atributi. Tako lahko ob njej opazite stolp s tremi okni (simbol jetništva), kelih in hostijo (okrepčilo in vir moči), meč, plemenico, top, pavje perje, ...

Občinski praznik - 3. julij

Tudi praznik naše občine je povezan z rudarstvom. 3. julija 1934 se je po koncu delovnega dne začela gladovna stavka rudarjev, ki so izrazili svoje nezadovoljstvo s slabimi življenjskimi razmerami. Največji problem so bile nizke plače in število delovnih dni na teden (3 do 4 dnevi na teden). Na vse to je vplivala tudi gospodarska kriza v 30. letih dvajsetega stoletja. Stavka je trajala do 5. julija. V tem času je nekaj stavkajočih moralo poiskati zdravniško pomoč, saj so bili izčrpani. Stavko so prekinili, ko so jim obljubili povišanje plače za 1 dinar in povečanje števila delovnih dni za 2 dni na mesec.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.